2. zapis novinca - sprint triatlon Ptuj

Športen pozdrav vsem skupaj!

Nova tekma, nova taktika in novi občutki. Prvi sprint triatlon je za mano.

Iz teh razlogov sem se odločil, da ponovno delim občutke z vami.

Udeležil sem se 11. ptujskega triatlona, ki se je odvijal na olimpijskem bazenu Term Ptuj, po cestah Ptuja in nasipu ob reki Dravi. Prijavil sem se na razdaljo sprint triatlon (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka). Iz izkušenj iz prejšnjega duatlona v Tropovcih sem se taktično že precej bolje pripravil.
Ob tem mi je pomagal tudi izkušenejši brat Miran, s katerim sva se skupaj odpravila na tekmo.
Za tokratno tekmo sem se pripravil malo drugače. Že dan prej sem kupil čokoladice (kupil sem kar frutabele, ki sem jih preizkusil že večkrat med različnimi športnimi prireditvami, treningi, pa čeprav vem, da obstajajo tudi energijsko veliko bolj "polne" tablice). To bom pustil za prihodnjič oz. se bom do takrat potrudil preizkusiti kakšno na treningu in si potem kupil "na zalogo" tiste, ki mi bodo najbolj odgovarjale. Mogoče se zdi tistim, ki ste še "večji rekreativci" kot sem sam malo nesmiselno, čudno ali pretirano, zakaj potrebuješ vse to (energijske tablice, gele, napitke). Seveda se lahko rekreativna vadba izpelje tudi brez tega ob predhodni pravilni in pravočasni prehrani. To je precej odvisno tudi od naše samodiscipline, časa, intenzivnosti vadbe, ki jo želimo doseči ter kondicijske predpripravljenosti. Sami boste čez čas verjetno opazili, da vam bo najbolj ustrezal nek določen "obred" pred prireditvijo/tekmo. Za ta moj prvi triatlonski izziv sem se pripravil tako, da sem zgodaj zjutraj pojedel kruh z marmelado in spil kakav, med potjo dve čokoladici ter kakšno uro pred tekmo še eno. Med vsem tem sem zaužil še približno liter vode. Tokrat sem si za med tekmo pripravil 0,7 dcl navadne vode in en precej bolj redek gel, kot na duatlonu, ki sem ga uporabil malo pred koncem kolesarjenja. S tem gelom nisem imel nobenih težav več :), poplaknil sem ga le s kakšnim požirkom vode.
Naj se vrnem nazaj na začetek in same občutke pred, med in po tekmi. Tokratna prireditev je bila še veliko bolj množična, saj nas je v tej disciplini štartalo skoraj 140. Pred samim začetkom sem bil malo nervozen, saj je bilo potrebno ubrati novo taktiko. Najprej kako hitro plavati, da bom zmogel razdaljo v čimbolj enakomernem tempu, ali raje hitreje plavati in poiskati oz. počakati kakšno skupino na kolesu, ali počivati na kolesu in hitreje odteči, ... Ponovno sem ugotovil, da je nekaj taktika in drugo je tekma. V bazenu nas je bilo v progi po sedem in vsak je imel različno določen tempo plavanja. Pred štartom smo se skušali razdeliti skupaj tisti s podobnim tempom. V moji progi smo se precej uskladili, saj smo vsi plavali kar skupaj. Mogoče je to bila tudi manjša napaka, ker smo se vsi borili po svojih močeh in plavali eden čez drugega ter se zaletavali med obrati. Sam sem si na začetku izboril kar dobro pozicijo in plaval z manjšim zaostankom za prvim, vendar pa so mi ostali plavali "na noge" in sem večkrat občutil udarce po stopalih, kolenih in telesu. Kasneje sem izvedel, da taktično ni najbolje plavati na čelu skupine, saj tako vlečeš ostale za seboj in porabiš več energije. Po koncu plavanja sem že občutil utrujenost, saj sem se že precej težko izvlekel iz bazena. Med samim tekom do menjalnega prostora sem imel "težke" roke in kar nisem vedel kako jih uporabljati. Pri triatlonu je zelo pomembna tudi hitrost menjave in tukaj se moram zahvaliti bratu za nasvete. Še vedno bom moral ta del tudi potrenirati, ampak za prvič sem zadovoljen. Na kolesu sem takoj ujel enega pred seboj, nato pa sta naju ujela še dva kolesarja in smo nadaljevali v zelo visokem ritmu. Čez čas me je malo "zakislilo" in sem spustil skupino. Takoj mi je bilo žal, saj sem ostal sam v močnem vetru v prsa. Počakal sem še dva kolesarja in tako nadaljeval do menjave. Malo sem se bal teka, da mi ne bi ponovno "zabetoniralo" nog, zato sem v začetku precej skrajšal korak in se trudil držati čimvišji ritem. Po približno 1,5 km sem se nekako privadil in nadaljeval v svojem željenem tempu. Tako sem tekmo končal na zame odličnem 14. mestu v kategoriji.
S tekmo sem zelo zadovoljen, saj sem že družil občutke in izkušnje iz prejšnjega duatlona, ob tem, pa spoznal še nekaj novih prijateljev. Po koncu tekme me je obdala prijetna utrujenost in zadovoljstvo. Naredil sem še en korak naprej.

Ponovno vas vabim, da se nam pridružite na kateri izmed triatlonskih preizkušenj!

Zapisal: Igor Abram